Če fant igra mračno, neogotsko računalniško igrico, če se ta igrica dogaja na stari plantaži v New Orleansu in če zraven te plantaže stoji pokopališče, potem je zelo majhna verjetnost, da bo fant - "igralec" - igrico preživel. Še več: po možnosti umre na enak način kot "junak" igrice. Takih filmov, ki igrajo na tehnofobični moment sodobne tehnofilije, smo zadnje čase videli ogromno, zato ne preseneča, da se v Igri smrti zgodi natanko to. Jasno, ko fanta pokopljejo, igrico podeduje njegov najboljši in nič hudega sluteči prijatelj Hutch (John Foster). Namesto videokasete, ki je terorizirala v japonskih Krogih in njihovih rimejkih, kopijah, parafrazah in odvodih, faše torej računalniško igrico, v kateri se pretaka maščevalni duh užaljene bejbe, zlovešče grofice Elizabeth Bathory, ki poskrbi za body count butaste mladine. Nič, Igra smrti, relativno anemični slasher, je Krog iz tretje, četrte roke - in tudi izgleda tako. Nikogar vam ni žal.